Panorama na Ptuju je zadnje veliko nedotaknjeno arheološko območje Ptuja, ki je tudi najbolje ohranjeni velik del katerega koli rimskega mesta v slovenskem prostoru. Na Panorami je ležalo eno od osrednjih mestnih območij.
„To je prostor, kjer je mogoče prikazati vlogo in posebnosti Petovione, enega najpomembnejših antičnih mest v srednji Evropi. Čez Petoviono je vodila ena najpomembnejših cest, ki je povezovala vzhodni in zahodni del imperija. Hkrati pa predstavlja priložnost, da se spoznamo z rimskim imperijem – ogromno (za takratne razmere globalno) politično skupnostjo, ki je pomembna civilizacijska predhodnica sodobne Evrope. Panorama je ne samo pomembno arheološko najdišče, temveč tudi razgledna in privlačna točka na robu srednjeveškega Ptuja. Arheološki park na Panorami se je takoj po prvih urejevalnih delih domačinom priljubil kot prijetno sprehajališče. Skrb za ohranitev in primerno predstavljanje ptujske antične dediščine je sicer zahtevna, a tudi plemenita naloga, ki pomaga utirati naše poti v prihodnost,“ je v 25. žepnici z naslovom Ptujska Panorama: legijski tabor in antično mesto, zapisala njena avtorica Jana Horvat z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, vrhunska poznavalka rimskega obdobja na območju JV alpskega prostora, ki je 5. aprila tudi vodila ogled po arheološkem parku Poetovio, ki je pritegnil številne Ptujčane.
Po odločitvi ptujskih mestnih oblasti leta 2014, da na Panorami uredijo arheološki park, je prevzela arheološke raziskave, ki so že prej potekale na tem prostoru, a na manjših prostorih, od 19. stoletja naprej. Sodobne neinvazivne metode omogočajo pogled v poseljenost celotnega prostora. Georadarske raziskave so pokazale, da je bila Panorama izjemno bogat predel v rimski Poetovioni.
Nutrice, tipično petovionsko božanstvo
Preberite več v Štajerskem Tedniku
