Arhiv Štajerskega Tednika

Ogorčen in razočaran bralec je zapisal: »Kot rojen občan Ptuja in Slovenec, ki so mu v času druge svetovne vojne v rojstni list smeli vpisati samo nemško ime, se počutim prizadetega.« Opozoril je na številna vprašanja, ki se ob imenu lokala porajajo: »Ali je Upravna enota Ptuj investitorju dovolila poimenovanje te 'kavarnice pod milim nebom' z (očitno) nemškim imenom? Kdo so nevestni lastniki kavarnice, ki jim slovenski jezik tako malo pomeni? Ali je v ozadju morda celo nemški kapital, ki lahko v imenu denarja in privatne lastnine krši predpise o rabi slovenskega jezika v naši državi? Kdo je ciljna publika za obisk te kavarne; morebitni (nemški) turisti? Ali smo res tako otopeli, da nihče doslej ni upal obsoditi takih dejanj?«

Poimenovanje lokala sicer ni v pristojnosti upravnih enot, temveč Agencije RS za javnopravne zadeve in storitve (AJPES), kjer poslovni subjekti registrirajo svojo dejavnost.

V agencijskem Sektorju za registre in evidence podatkov so pojasnili, da AJPES v postopku registracije ustreznost firme (imena, pod katerim podjetnik oz. družba posluje, op. a.) samostojnega podjetnika ter ustreznost firme njegovega dela preverja le glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah: »Sestavina, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe (d. o. o., s. p.) morata biti v slovenskem jeziku, kar pomeni, da so v firmi lahko tudi druge sestavine, ki niso v slovenskem jeziku.«

Dovoljene »tuje« besede v imenu podjetij so po omenjenem zakonu firme, imena in priimki družbenikov, registrirane blagovne in storitvene znamke, domišljijsko poimenovanje brez tujih črk ali, zanimivo, katerekoli besede mrtvega jezika (o tem, kateri jeziki so že pod rušo in kateri šele bodo, je sicer mogoče razpravljati).

Še ena zanka: obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ter poslovni prostori so lahko poimenovani drugače kot z registriranim imenom, o tem poimenovanju pa AJPES ne odloča. Tako je tudi v primeru Cafe Pettau, ki v Poslovni register Slovenije ni vpisan. Kavarna oz. letni bar namreč ne posluje v okviru samostojne gospodarske službe, ampak je del zavarovalno-zastopniške družbe Vizium. »Torej ne gre za ime firme družbe, ampak za ime lokala oz. gostinskega prostora, ki je poimenovan drugače kot z registriranim imenom ali firmo pravne osebe zasebnega prava,« so pojasnili na AJPES.

Rabo tujega jezika lahko upraviči celostna podoba

Polanec: Ptuj je večplastno prepleten z nemško zgodovino

»Tega imena si gotovo ne želimo več nazaj«

Nekateri nemški napisi morajo ostati, drugi ne

Preberite več v Štajerskem Tedniku