Arhiv Štajerskega Tednika

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pojasnili: »V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča na svojih zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih med drugim dopustiti rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin in zelnatih prostoživečih rastlin, kamor sodi tudi regrat, ter dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih – pod pogojem, da se s tem ne povzroči škoda.«

No, hitro se izkaže, da to pravzaprav sploh ni nikakršen pogoj. »Če je škoda povzročena, je povzročitelj odškodninsko odgovoren lastniku kmetijskega zemljišča v skladu s predpisi. Vendar teh predpisov pri nabiranju regrata nimamo, zato tudi globa ne more biti izrečena,« so priznali na kmetijskem ministrstvu. Dodali so še, da kmetijski inšpektorji zakonskih pooblastil in pristojnosti za nadzor nabiranja regrata na neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih nimajo.

Tudi količinske omejitve za nabiranje regrata ne obstajajo, zato po veljavni zakonodaji globe niso predvidene, drugače pa je pri nabiranju rastlin in plodov v gozdovih. »Pri rekreativnem nabiranju, ki je dovoljeno nelastnikom gozdov, se po Pravilniku o varstvu gozdov sme nabrati največ dva kilograma gozdnih sadežev oz. plodov ter en kilogram zelnatih rastlin. Z novelo Zakona o gozdovih, ki je stopila v uporabo s 1. januarjem letos, pa je za kršitev te določbe predvidena tudi globa v višini 200 evrov.«

Kmetje lahko regrat s svojih kmetijskih zemljišč prodajajo v okviru osnovne kmetijske dejavnosti, za vse druge pa je postopek precej bolj zapleten. Na Finančni upravi RS (FURS) so pojasnili, da lahko regrat (pa tudi šparglje, čemaž, borovnice in druge gozdne sadeže ali zelišča) posameznik nabira in prodaja le v okviru registriranega opravljanja dejavnosti (torej kot s. p.) ali pa mora priglasiti osebno dopolnilno delo (ODD) nabiranja in prodaje gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki. V nasprotnem primeru bo šlo za delo na črno, kar se lahko kaznuje z do 7.000 evrov globe.

Odisejada prodajalca regrata

Tisti, ki niso samostojni podjetniki, se morajo priglasiti pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). To velja tako za zaposlene kot brezposelne in upokojence. Priglasitev je mogoča prek spletnega portala AJPES. Pri tem je potrebno kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga je s spletno vlogo mogoče brezplačno pridobiti na upravni enoti. Na elektronski naslov vlagatelja pošljejo geslo, dva dni kasneje po pošti še drugo, šele nato pa lahko uporabnik prek spleta potrdilo prevzame. Tisti, ki uporabe računalnika niso vešči, lahko ODD priglasijo osebno na upravni enoti, kjer bodo vlogo prek spleta oddali zaposleni.

Poleg priglašene dejavnosti posameznik za prodajo regrata potrebuje še vrednotnico, ki jo pridobi na spletnem portalu e-uprava ali osebno na upravni enoti. Pridobiti jo mora pred začetkom opravljanja dela, pri prodaji pa jo mora imeti ves čas pri sebi (v nasprotnem primeru mu grozi globa od 400 do 5.000 evrov). Cena vrednotnice znaša 9,06 evra; od tega gre okoli sedem evrov za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, preostala dva pa za obvezno zdravstveno zavarovanje. In še češnja na torti: vrednotnica velja samo en koledarski mesec …

Obveznosti prodajalca regrata s tem seveda še ni konec. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pojasnili: »Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Konkretno to pomeni, da prihodek v posameznem polletju ne sme presegati 3.016,64 EUR.« Posameznik mora zato finančni upravi polletno poročati o doseženih prihodkih iz naslova dopolnilnega dela – najpozneje do desetega dne v mesecu po preteku polletnega obdobja.

Prodajalec regrata mora enkrat mesečno še vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (seveda v letno odmero dohodnine štejejo prav vsi dohodki od prodaje regrata). So pa na FURS zagotovili, da davčna blagajna za prodajo regrata ni potrebna; izstavljenih računov ni treba davčno potrjevati. Jih je pa treba hraniti deset let …