Kmetom bolj dišijo naložbe v stroje kot v namakalne sisteme
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj si prizadeva, da bi podravski kmetje še v tem programu pristopili k izgradnji namakalnega sistema. »Sedaj je v 100 % sofinancirana osnovna namakalna infrastruktura, nihče ne ve, kako bo v naslednjem obdobju. Vemo pa, da Slovenija mora graditi namakalne sisteme,« je pojasnil Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na KGZ zavodu Ptuj.
Kot je povedal, naj bi spomladi na razpis ministrstva za vzpostavitev namakalnega sistema prijavili približno 1000 hektarjev zemljišč, kar pomeni projekt v vrednosti pet milijonov evrov. »Sedaj smo na točki, ko so pogodbe o pristopu k namakalnemu sistemu vsaj v nekaterih občinah že podpisane. Ormož je dosegel, da je 67 % pogodb že podpisanih, tako da se lahko že poda vloga za izdajo odločbe o uvedbi namakanja za 238 ha. Gorišnica je blizu temu deležu. Tam lokalna skupnost tudi vodi aktivnosti za prevzem namakalnega sistema Formin, kjer naj bi se zamenjale črpalke. Na območju Mestne občine Ptuj sta se za namakalni sistem odločila Semenarna in biotehniška šola.« Zelo aktivni pa so trenutno na Hajdini, kjer si prizadevajo, da bi se namakalni sistem vzpostavil vsaj na 150 hektarjih in se tudi navezal na občino Starše.
Skepse in neodločnosti veliko
Sedaj EU prispeva 100 % sredstev, kako bo v prihodnje, se ne ve
Kmetovanja brez namakanja ni
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
