Haloze: Daleč od oči (države), daleč od srca (in blagostanja)
Občina Žetale je ena najmanjših in najrevnejših slovenskih občin. Leta 1961 je na območju sedanje občine živelo okoli 2.800 ljudi, danes je od te številke ostala le še skromna polovica. Prebivalci pa, ki v naseljih Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale še vztrajajo, vse pogosteje potrebujejo denarno socialno pomoč. Lani je takšno pomoč v ptujski upravni enoti v povprečju prejel vsak deveti prebivalec, v žetalski občini pa vsak sedmi …
Direktor Centra za socialno delo (CSD) Ptuj Miran Kerin je opozoril, da se socialna slika v Spodnjem Podravju po gospodarski krizi počasi vendarle izboljšuje, v Žetalah pa je stanje katastrofalno: »Ne vem, kaj se je zgodilo, da je indeks denarne socialne pomoči za leti 2016 in 2017 kar 1,46. Tak indeks je nenormalen, v celotni ptujski upravni enoti je 1,05. Žetale res 'štrlijo' iz povprečja. Če je indeks tako visok, se je treba vprašati, za kaj gre.«
In smo se. Prebivalstva je v žetalski občini resda vse manj, naravni prirast je med vsemi sedmimi haloškimi občinami (poleg Žetal še Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm in Zavrč) v zadnjih nekaj letih najnižji. Po drugi strani je, presenetljivo, povprečna starost prebivalcev te občine nižja od državnega povprečja, v Halozah so »mlajši« le še v Zavrču. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti v žetalski občini ni posebej kritična, saj je bistveno nižja od slovenskega povprečja. Zakaj torej tolikšna socialna stiska?
Država si praznjenja ozemlja ob meji ne bi smela dovoliti
Preberite več v Štajerskem Tedniku
