Na Ptuju je že nekaj časa vroče, ne samo zaradi temperatur, ampak tudi zaradi načrtovane sečnje dreves pri ptujski tržnici, ki rastejo na tem prostoru že več kot 60 let. Mesto, ki si prizadeva, da bi bilo med najbolj urejenimi v Sloveniji, naj bi ta drevesa žrtvovalo (neuradno naj bi padla štiri drevesa, tri bi se ohranila) za obsežno prenovo tržnice.
Občani temu nasprotujejo, zato je nastala civilna iniciativa, ki si prizadeva za njihovo ohranitev. V mednarodnih tekmovanjih o urejenosti okolja so mednarodni ocenjevalci mesto večkrat opozorili na njegovo pomanjkljivo skrb za mestna drevesa oz. nasade. Tudi 2002 in 2012 so ocenjevalci, ki sodelujejo v projektu Entente Florale, mesto ponovno napotili k izdelavi katastra dreves in ga tudi opozorili na to, da na drevesa ni dovoljeno ničesar obešati, niti zabijati, kar je v našem okolju ne tako redka praksa. Zato je mesto v letu 2012 izgubilo srebrno priznanje iz leta 2002, dodaten razlog pa je bil še to, ker še ni vzpostavilo katastra dreves in uredilo strokovne oskrbe le-teh.
V pogovoru z Leno Marion, vodjo največjega arborističnega oddelka v Sloveniji, ki se že 19 let vsak dan ukvarja z mestnimi drevesi, smo skušali pridobiti strokovni pogled na dileme, ki se porajajo ob sečnji mestnih dreves, njihovem vzdrževanju oz. obrezovanju. „Dobro bi bilo, da bi imele občine za vse površine, ki so predmet prenove, že ob idejni zasnovi izdelan tudi arboristični načrt ter v skladu z njim in stanjem dreves načrt nadomestna zasaditve,“ poudarja in dodaja, da bi mesta pri odločanju o usodi in negi dreves vsekakor morala upoštevati arboristično stroko in imeti za to usposobljene izvajalce in arboristični nadzor.
Naša mesta naj bi bila čim bolj zelena in imela tudi čim več vodnih površin, a žal to upoštevajo le v redkih okoljih. Še več, številna drevesa, tudi zdrava, se morajo umikati sodobnemu razvoju, kjer ni prostora za tovrstno skrb. Kaj lahko kot strokovnjakinja za arboristiko poveste o tem?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
_(300_×_200mm)_(1).jpg)
