Po skoraj 23 letih bivanja v Sloveniji se Judith Klein poslavlja od Ptuja, od dobrih prijateljev in družin, s katerimi je stkala pristne vezi. V tem času je velikokrat dejala, da je Slovenija najlepša država na svetu, s čudovitimi ljudmi in naravo.
Prišla je na povabilo protestantske cerkve, da bi pomagala pri delu z otroki. Ob prihodu je znala le nekaj slovenskih besed. Odkrito pove, da se je učiti našega jezika izjemno težko, a je vztrajala, četudi so nekateri želeli z njo govoriti nemško, drugi angleško. Še danes pravi, da je slovenščina zelo težek jezik, sploh dvojina, ki je niti ne potrebuje posebej: »Jezik razumem, a žal še vedno delam slovnične napake. Govorim, da me lahko razumejo tudi drugi. Vključila sem se v delo društva Steza, neprofitne organizacije, ki se ukvarja z osebnostnim razvojem vseh generacij. Začeli smo z otroki. Povedati smo želeli, da so otroci pomembni, da jih imamo radi, zato smo želeli nekaj za njih narediti. Delo temelji na igrah, v delavnicah predstavljamo zgodbe iz Svetega pisma, govorimo tisto, kar je pomembno, a nikomur ne vsiljujemo ničesar.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
_(300_×_200mm)_(1).jpg)
