Podatki kažejo, da je več kot 65 odstotkov prebivalcev mestnih jeder starih nad 65 let, medtem ko so se mladi odselili. Od 35 do 40 odstotkov objektov v mestnih središčih je v celoti ali deloma praznih. Med razlogi so dotrajanost hiš, pomanjkanje sredstev za obnovo, zahteve spomeniškega varstva in neurejeno lastništvo. Več kot 70 odstotkov objektov bi sicer potrebovalo celovito prenovo.
V Združenju zgodovinskih mest Slovenije ugotavljajo, da je samo v njihovih 21 mestih neizkoriščenih okoli milijon kvadratnih metrov površin v objektih, ki bi jih lahko namenili za stanovanja in poslovne prostore. Te prazne, neizrabljene stavbe predstavljajo velik razvojni potencial, s katerim se nihče ne ukvarja in ki kliče po sistemskem ter usklajenem pristopu, meni generalna sekretarka združenja Mateja Hafner Dolenc.
Mestna središča se v zadnjih 30 letih zapuščajo, vitalne mestne funkcije pa se selijo na obrobje. Kar je še dodatno skrb vzbujajoče, pa je trend pospešenega uničevanja mestnih središč zlasti v zadnjem obdobju.
Denar iz različnih virov
Občine sicer imajo načrte za oživljanje mestnih jeder, a denarja ne. Brez pomoči države ne bo šlo, zato v združenju predlagajo ustanovitev nepremičninskega sklada za zgodovinska mestna središča, ki bi skrbel za odkup, prenovo in oddajo stavb. Upravljanje teh središč bi bilo tako urejeno na nacionalni ravni, v sklad pa bi povezali denar stanovanjskega in eko sklada, ministrstva za kulturo in sredstva od upravljanja naložb državnih družb v turizmu. Takšno pobudo je združenje dalo že spomladi, ko je prejšnja vlada že začela imenovanje medresorske komisije, po menjavi oblasti pa je bilo treba vajo ponoviti.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
_(300_×_200mm)_(1).jpg)
