Miša Pušenjak svetuje: Zastiranje tal, zakaj in s čim?

Poletne nevihte, veter, vročina uničujejo strukturo zemlje, zastrta tla so zavarovana pred tem.

Želeno je, da je zemlja sestavljena iz 50 % mineralnih delcev, od tega naj bi bilo za vrtnine vsaj 3 % in največ 6 % organske snovi. Vendar mora biti poleg mineralnih, trdnih delcev v mešanici na naši dlani tudi 25 % vode in 25 % zraka. Le v taki zemlji se bodo korenine naših rastlin dobro počutile, rastline pa bodo zdrave in odporne. Takšno sestavo zemlje zagotavljajo organski delci, ki majhne delce mineralov lepijo med seboj v obroče. Znotraj teh obročev tudi v zelo mokri zemlji ostane nekaj zraka, na njih pa se zelo dolgo v suhi zemlji držijo molekule hranil in predvsem vode. Vsaka hoja in obdelava mokre zemlje, pa tudi poletna globoka obdelava presuhe zemlje, te obroče polomi. Enako se zgodi, ko dež v poletnih nevihtah močno tolče po tleh, tudi po goli zemlji, ki je je na naših vrtovih veliko. Po nevihtah običajno spet sledi pripekanje sonca, ki potem še zabetonira našo zemljo. V takšnih tleh pa se korenine ne razraščajo, rastline ne dobijo toliko hranil, kolikor bi jih z dobro založene zemlje na naših vrtovih lahko, težave so hitro na vidiku. Če pa potem zemljo s tako porušeno strukturo še namoči dež, voda ne more dobro odtekati v globino. Včasih odteče po zbiti površini in s sabo odnese rodovitno plast, včasih pa kar stoji in tam seveda korenine rastlin propadejo.

Prva in poglavitna vloga zastirke je, da preprečuje takšno uničevanje, sesedanje zemlje. V poletnem času obdrži zemljo rahlo, nezbito in s tem v njej najboljše pogoje za rast in razvoj korenine naših rastlin.