Pred petimi leti sta Bernarda Gregorec Cafuta in Peter Cafuta v Zgornji Pristavi kupila manjšo kmetijo, poimenovala sta jo Ajda, in se lotila ekološkega kmetovanja. Z njima smo poklepetali o pitju kave na balkonu, tonah na prikolici, spanju v čebelnjaku in slovesu Haloz kot zakotja.
Bernarda prihaja z velike kmetije v Prlekiji in je ekonomistka, Peter je Ptujčan in geodet. Ko sta pred leti zaživela skupaj, sta ugotovila, da jima samo službi, čeprav zahtevni in odgovorni, ne zadoščata. »Da bi živela v ptujskem predmestju, hodila v službo in ob štirih domov ter na balkonu pila kavo? To ni to. Razmišljati sva začela v dveh smereh: o starem meščanskem stanovanju v središču Ptuja ali o kmetiji na podeželju,« je povedala Bernarda. Svoj prostor pod soncem sta iskala celi dve leti, a se je izplačalo, je zatrdil Peter: »Na koncu sva dobila najlepše od vseh posestev, kar sva jih videla.«
V Zgornji Pristavi je bila sicer sprva naprodaj le muzejsko ohranjena hiša z opremo in ohišnico, Bernarda in Peter pa sta hrepenela tudi po zemlji. Nekdanje lastnike jima je slednjič nekako le uspelo prepričati, da je prav, da poltretji hektar veliko posestvo ostane v enem kosu. »Zdi se, kot da je ta kmetija čakala prav na nas Nakup ni bil enostaven, saj so okrog sami veliki kmetje, ki so prednostni kupci, midva pa statusa kmeta nisva imela … V vasi so bili navdušeni, ko so videli, da je kmetijo kupila mlada družina, ne pa kak velik kmet, ki bi obdeloval njive, hišo pa zapustil,« je povzela Bernarda.
Nedavno sta nekaj zemlje vzela še v najem in tako ob pomoči treh sinov obdelujeta skoraj tri hektarje, razmišljata pa o nakupu gozda.
Preberite več v Štajerskem Tedniku