Arhiv Štajerskega Tednika

Maja in Lea, prva je študentka veterine, druga piše magisterij iz ekonomije, sta prijateljici od zgodnjega otroštva. Obe obožujeta različne športe, predvsem tiste v naravi; preizkusili sta tek, kolesarjenje, plezanje, košarko, ples, hojo po traku (»slackline«) in še kaj, ustavili sta se pri akrojogi. Te, sta zatrdili, ne bosta opustili nikoli. Mlado športno disciplino sta začeli odkrivati pred leti v Ljubljani, pri začetnici akrojoge v Sloveniji Evi Brovinsky. Po začetnem in nadaljevalnem je tečajev sicer zmanjkalo, a svet akrojoge še naprej raziskujeta na različnih delavnicah, tudi v tujini, in na spletu.

Kaj je akrojoga, se sprašujete? Ne akrobatika ne joga, temveč njuno medsebojno prepletanje, sta pojasnili športnici: »Akrojoga je prepletanje veščin, kjer poslušamo svoje in partnerjevo telo, se gibamo v skupni povezavi obeh, spoznavamo svoje meje zmogljivosti, komuniciramo s svojo gibljivostjo in močjo ter zaupamo svoji 'bazi' ali 'letalcu'.« Poleg »baze« (partnerja na tleh) in »letalca« (dvignjenega partnerja) je potreben še »spotter«, ki čuva oba. Lea je dodala: »Z jogo raztezamo telo, ga očistimo starih občutkov in naredimo prostor za nove. Pri akrojogi se moramo res skoncentrirati na to, kar delamo; misli nam ne morejo uiti kam drugam. Smo tu in zdaj, vse drugo ne obstaja.«

Zaupati neznancu pomeni preizkusiti samega sebe

Preberite več v Štajerskem Tedniku