Rjavenje divjega kostanja na Ptuju: Posek ne bo potreben
Rjavenje listja divjih kostanjev je v Sloveniji prisotno že več kot dvajset let. Krivca sta dva, kostanjev zavrtač in bolezen listna sušica divjega kostanja. Oba imata predvsem estetski vpliv, pojasnjuje Samo Jenčič iz mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave, kjer smo se zanimali o tem pojavu, ki je letos še posebej izrazit, in kakšne posledice ima lahko za nasade divjega kostanja.
Do poletnega časa, ko napadi postanejo opaznejši, drevesa že opravijo večino letnega priraščanja in ni nekega opaznega vpliva na zdravje in priraščanje dreves v naslednjem letu, so pomirjujoči podatki, tako da bojazni, da kostanj ne bi preživel in bi bil potreben posek, ni. Problematiki varstva divjega kostanja so se že leta 2000 posvetili na posvetovanju v organizaciji Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. „Kostanjev zavrtač je droben metuljček, katerega gosenica živi v notranjosti listov. Hrani se z listno sredico in se tam tudi zabubi. Močni večletni napadi lahko oslabijo odpornost drevesa (da lažje postane tarča drugih njemu nevarnih insektov ali bolezni), običajno močni napadi pa po opazovanjih nimajo resnih posledic za drevo. Poleg zatiranja s škropljenjem, ki v urbanih okoljih ne pride v poštev, je edini način borbe proti zavijaču jesensko grabljenje in uničevanje (sežig) odpadlega listja. V njem so namreč bube zavrtača, ki so zarod za naslednje leto.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
