Arhiv Štajerskega Tednika

Pred časom je Franc Obran opozoril na škodo, ki jo povzročajo labodi na posevkih repice. »Nekdaj so bili labodi ptice selivke, sedaj pa zaradi spremenjenih podnebnih sprememb prezimujejo tudi pri nas, ob tem pa povzročajo veliko škodo, saj pojedo celoten posevek in to na več hektarjih,« je izpostavil. Iz KGZS so mu odgovorili, da je življenjski prostor labodov bližina sladkih voda in da so pri nas vse ptice zaščitene, razen tiste, ki so opredeljene kot divjad, to pa so šoja, sraka, siva vrana, fazan, poljska jerebica (gojena) in raca mlakarica. Lov na labode je torej prepovedan, dovoljena pa je uporaba odvračal, s katerimi lahko kmet zaščiti svoj pridelek. Kateri so ti primerni in pravilni načini, ni znano, saj niti pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja ne določa načinov odvračanja za labode ali vrane. Kmetje se torej morajo znajti, kot se vedo in znajo.

Predsednik odbora za gozdarstvo in lovstvo pri KGZS Janez Beja rešitve zoper labodjo lakomnost nima, saj tudi ne razpolaga z informacijami o škodi, ki jo povzročajo labodi, seznanjen pa je s škodo, ki jo povzročajo vrane. »Že dolga leta se ukvarjam s škodo, ki jo povzročajo vrane, vendar pa na tem področju vlada velika zmeda.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku