Arhiv Štajerskega Tednika

Prometna infrastruktura v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih hitro narašča in zaseda vedno večjo površino zemljišč. Vse več cest je asfaltiranih, kar omogoča višje hitrosti. Število motornih vozil se povečuje (konec lanskega leta jih je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji registriranih že več kot 1.395.000 oz. 2 % več kot leto pred tem), ta so tudi vse bolj zmogljiva, prometna kultura pa je nizka … Da število trkov vozil z živalmi narašča, torej ne preseneča, mnogi pa se ne zavedajo, da je s tem ogrožena tudi prometna varnost ljudi.

Po podatkih Lovske zveze Slovenije (LZS) je bilo lani na cestah povoženih 7.155 živali. Ker v to evidenco niso vključeni prav vsi povozi divjadi, poleg tega pa ne beležijo niti povozov večine manjših živali (npr. ježev, veveric in drugih malih sesalcev, dvoživk in ptic) niti povozov domačih živali (med njimi največ mačk in psov), lahko o realni sliki le ugibamo. Inštitut za varstvo narave Lutra je sicer vzpostavil svoj register povozov živali, ki pa zaradi prostovoljnega obveščanja ne more biti merodajen, temveč služi bolj kot zemljevid »črnih točk«.

Evidentirani so le povozi divjadi

Odišavljene ograje so vprašljive

Za živali so lahko usodne že presekane poti

Evidentirana povožena divjad  v ptujsko-ormoškem lovskoupravljavskem območju za leto 2015

Denarja za ozaveščanje voznikov ni

Preberite več v Štajerskem Tedniku