Cene kruha in moke navzgor, pšenice navzdol
Štajerski Tednik
Tipografija

Mariborski kmetijski zavod je v sodelovanju s ptujsko šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo pred dnevi pripravil Dan žit s predstavitvijo rasti in razvoja bolezni na 36 vrstah pšenice in 23 vrstah ječmena. Rezultatom so še posebej pozorno prisluhnili predstavniki semenarskih hiš, medtem ko je kmete bolj pritegnila predstavitev specialista za poljedelstvo Timoteja Horvata (na fotografiji) o ekonomiki pridelave pšenice in ječmena.

V dvorani na Turniščah je završalo, ko je Horvat dejal, da naj bi bila letošnja odkupna cena ječmena vsega 100 evrov po toni ter krmne pšenice 20 evrov več. »To je pokop za kmeta,« se je nemudoma odzval poljedelec Jožef Hrastnik. Kmetje se ob napovedi mizernih odkupnih cen sprašujejo, kdo kuje dobiček na njihovih plečih. Pred dvema letoma so odkupne cene eskalirale in leta 2022 kmetje prvič niso tarnali nad odkupnimi cenami. »Podjetja oz. odkupovalci so takrat izplačali rekordne cene, pa nihče ni propadel ali zapadel v rdeče številke. Že naslednje leto so nam kmetom odkupne cene skoraj prepolovili, medtem pa se izdelki za potrošnika niso pocenili. Razumem, da podjetja morajo ustvarjati dobičke, da lahko preživijo in vlagajo v razvoj, vendar povsem enako velja tudi za nas kmete. Ali naj gremo nazaj na motike in ročno pletje?« se sprašuje eden izmed poljedelcev.

Ob napovedanih cenah ni vprašljiv le razvoj, temveč osnovno preživetje pridelovalcev žit. O bankrotu poljedelcev je že pred časom razmišljal Franc Küčan, a če je ob njegovih udarnih izjavah marsikdo zamahnil z roko, pa bi se ob predstavitvi izračunov Timoteja Horvata tudi nejeverni Tomaž resnično zamislil.

Uvažamo plesnivo pšenico, slovensko izvažamo

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

 

 

 

 

radioptuj300