Slovenska prašičereja na kolenih, uvoz iz Španije cveti
Štajerski Tednik
Tipografija

Slovenska prašičereja je doseglo dno. Kmetje in kmetijska podjetja so lani prvič redili manj kot 200.000 prašičev, to je najmanj po letu 1991 in kar trikrat manj kot pred 20 leti, ko je bilo na Slovenskem največ prašičev. Padec oskrbe z domačim svinjskim mesom pa se ne odraža na prepolnih trgovskih policah, za kar vestno skrbijo tudi domači mesarji, ki ne skrivajo svojih uvoznih aktivnosti. Prašičerejci, ki so še ostali, pa so posledično soočeni z nizkimi odkupnimi cenami in vsakokratnim strahom, ali bo odkup sploh zagotovljen.

Z vstopom Slovenije v EU in torej odprtjem evropskega trga so se za slovensko prašičerejo začeli temni časi. Ob povečanem uvozu je domači prireji začela pojenjati sapa, saj rejci uvozu niso uspeli konkurirati z izvozom, uvoz mesa prašičev pa je dosegel dvakratnik domače prireje. Krvnik slovenskih rejcev prašičev je praktično celotna prehrambna veriga. Mesarji so začeli kovati dobičke na cenejši surovini iz tujine, država ni zmogla sprejeti ustreznih predpisov o označevanju porekla pakiranih in tudi predelanih živil, ki bi bilo prva ločnica med domačim in tujim, ali spodbud, ki bi omogočile preživetje rejcem. Žebelj v krsto so dodali še trgovci z maržami in seveda potrošniki, ki so bili in bodo bolj občutljivi na ceno kot kakovost. Tako je predsednik uprave Celjskih mesnin Iztok Krivec v enem od pogovorov dejal, da bodo potrošniki, če bodo imeli na izbiro slovenske in le za nekaj deset centov cenejše zrezke iz tujine, izbrali slednje, saj da je poreklo popolnoma na stranskem tiru (k čemur je pripomogla tudi državna kampanja o najcenejši košarici živil).

Antibiotiki in "sveže" meso iz Španije

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

 

 

 

 

radioptuj300