DK

svoje pastoralno poslanstvo opravlja z veliko predanostjo. Med drugim je spregovoril o tem, kako se sam sooča s težkimi in tragičnimi življenjskimi situacijami faranov, pa tudi o tem, zakaj je vedno manj zanimanja za duhovništvo. Prepričan je, da celibat ni ključni razlog, pač pa bolj dejstvo, da je plačilo za zelo zahtevno delo, ki ga opravljajo 24 ur na dan, vse dni v letu, izjemno nizko.

Duhovnik je postal leta 1985, najprej je bil kaplan v Turnišču v Prekmurju, sedem let na Tišini, od leta 1996 pa je župnik na Hajdini. »Redovnike premeščajo ponavadi na štiri leta, škofijske duhovnike, kot sem jaz, niti ne tako pogosto. Nekateri duhovniki v mariborski škofiji so na župnijah tudi po 40 let, v drugih jih bolj pogosto prestavljajo, na približno deset let. To je ena izjema na našem območju,« pravi Fesel. V tej stalnosti vidi tako prednosti kot slabosti: »Nekdo bo garal zmeraj, drugi se 'šlepajo'. V vseh službah je tako. Ta stalnost je dobra, če stvari tečejo. Sam se po svojih najboljših močeh trudim, da sem blizu ljudem.«

Veliko usklajevanja, da slučajno ne načrtujejo dveh pogrebov sočasno

Dela ima ogromno, vključen pa je tudi v številna društva. Je član ribiškega, turističnega, kulturno-prosvetnega, gasilskega društva in društva upokojencev. Tudi na ta način ohranja tesen stik s farani. Odkar je pred dvema letoma prevzel še župnijo Starše, se je obseg dela enormno povečal. To zahteva veliko organiziranosti, usklajevanja tudi s pogrebnimi podjetji, da ne načrtujejo dveh pogrebov sočasno. Dokler je imel ob sebi kaplana, je bilo bistveno lažje, zdaj zadeve obvladuje s skrajnimi močmi. V delo sicer že vpeljuje diakona Timoteja Fijavža Vivoda, ki bo letos imel novo mašo. Poslan je bil kot pomoč ob koncih tedna, po drugi strani pa ga Fesel vpeljuje v delo, kar ponovno pomeni precej časa za predajanje znanja. Spremljal je že kar nekaj generacij mladih, bodočih novomašnikov, ki so šli čez njegove roke. Seveda si želi, da bi Fijavž Vivod ostal na Hajdini, a vse bo odvisno od potreb v škofiji.

Gospodarstvo

Vse nove hiše v centru občine prodane: prostora za novo naselje ni več

Plače nimajo – kako preživijo?

Zelo odkrito je Fesel govoril tudi o svojih financah. Maša, ki jo opravi, stane 23 evrov. Prispevki za socialno zavarovanje so se tudi za duhovnike v zadnjih letih krepko zvišali, na okrog 300 evrov: »Vedno višji so prispevki, mi pa smo še vedno ostali pri 23 evrih na mašo. Prva maša v dnevu, če jo seveda kdo naroči, je plačilo župnika. To je na mesec lahko 600 evrov. Ob nedeljah moramo to za farane opraviti brezplačno. Plačeval sem še dohodnino, 170 evrov na mesec. Torej je jasno, koliko ostane, okrog 130 evrov. Če ne bi bilo krstov, porok, darov faranov, bi res težko shajali. Res je, ne plačuješ stanovanja in hrane, a denar potrebuješ za preživetje. Če imaš več maš na dan, je ena tvoja, vse naslednje se nakažejo na račun škofije.«

Fesel pravi, da so duhovniki edini, ki so finančno v boljšem položaju v pokoju kot takrat, ko delajo. Sam se je lani upokojil, a ima dela še vedno zelo veliko.

Več v Štajerskem tedniku