V sklopu 26. festivala Dnevi poezije in vina je 24. avgusta v dominikanskem samostanu na Ptuju potekala že 9. Beletrinina debata o kulturnih festivalih, kulinariki, mistiki malih mest. Tokrat pod naslovom Mistika malih krajev, ki oči odprejo, ko pade tema in se prižgeta kultura in kulinarika. Slovenija je bogata festivalska država. Po nekaterih ocenah naj bi imeli največ festivalov na prebivalca na svetu.
V debati so sodelovali pisatelj Tone Partljič, prof. dr. Janez Bogataj in prof. dr. Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične vede. Razvila se je zanimiva razprava s še bolj zanimivimi pogledi na festivalsko dogajanje v Sloveniji sploh in tudi na Ptuju.
Tone Partljič je prepričan, da so festivali v Sloveniji, celo njihova eksplozija, nekaj posebnega. Festival je po Janezu Bogataju samo eno sodobno poimenovanje določenih kulturnih vsebin, ki nagovarjajo posameznika, skupino, družino, prebivalce nekega kraja ali države, zlasti v poletnih mesecih. Hitro tudi ugotovimo, da to ni pojav sodobne družbe. Festivali imajo svojo predzgodovino. Prve veselice so organizirali že v začetku 19. stoletja. To so bili izraziti kulturni dogodki, na katerih so pogosto igrali tudi igre. Narodno-zabavna glasba, ki se je pojavila leta 1953, pa je tipični kulturni pojav množine industrijske družbe, ki z dediščino nima nobene povezave, je prepričan Bogataj. Klasične veselice so se oprijele bolj tega modela, večji poudarek je bil na narodno-zabavni glasbi. Določeno število prebivalstva pa je potrebovalo še nekaj drugega. Tako so od petdesetih let prejšnjega stoletja začeli rasti festivali, na katerih so bili simfonična glasba, jazz, likovne razstave.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
_(300_×_200mm)_(1).jpg)
