Aprila pozeba, sedaj vinogradom pretijo bolezni
Gospodarstvo
Tipografija

Letošnja bera grozdja bo skromnejša.

Vinogradniki so lani pridelali najmanj grozdja od osamosvojitve. Opuščanje vinogradov, zlata trsna rumenica in naravne neprilike so bili vzrok skromni nabirki, ki se odraža v pomanjkanju grozdja. Tudi o letošnji letini se vsaj v količinskih okvirih ne bo govorilo v presežkih. »Splošna ocena je, da je zaradi pozebe nastala škoda v obsegu 15–20 %, nekatere parcele so utrpele tudi 80- do 90-odstotno škodo,« je dejal Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega kmetijskega zavoda.

Celoten obseg škode bo znan po cvetenju vinske trte. V splošnem velja, da so pozeble nižje lege, škoda je odvisna od pozicije, mikroklime, sort in stanja – 'kondicije' samega vinograda, pravi terenski kmetijski svetovalec in vinogradnik Matej Rebernišek. Slednje potrjuje tudi Branimir Žličar, vodja vinogradništva v ormoškem podjetju Puklavec Family Wines.

Slovenski vinogradniki so po podatkih statističnega urada lani pridelali le 78.568 ton grozdja, od tega 70 % belega vina in tretjino rdečega. Največ grozdja so vinogradniki v Sloveniji pridelali pred točno 20 leti, skoraj 140.000 ton. Od takrat beležimo konstantni padec, ta je posebej izrazit v zadnjih petih letih, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

 

 

 

 

radioptuj300