V nekaj letih od viškov do pomanjkanja grozdja in vina
Gospodarstvo
Tipografija

Že zadnji dve leti se vinogradniki oz. vinarji soočajo s pomanjkanjem grozdja, posledično prehitro kopnijo tudi zaloge. Stanje odraža miselnost preteklih let, ko je država spodbujala zelene trgatve, krčitve vinogradov, ko so prenizke odkupne cene imetnike vinogradov le utrdile v prepričanju po opustitvi dejavnost. Svojo vlogo je odigrala tudi zlata trsna rumenica, ki zaradi preteklih napak vinogradnikov in državnih odločevalcev sedaj povzroča resno gospodarsko škodo, predvsem na Ormoškem, a tudi drugi vinorodni okoliši niso izjema.

Pred 20 leti je bilo na Slovenskem 16.350 vinogradov, od tega le štiri odstotke starejših od 40 let, lani je vinska trta uspevala le še na 14.300 ha, 40 let ali več pa je bilo starih že 16 % vinogradov. Na eni strani torej krčitev, na drugi staranje nasadov ter obnove vinogradov v obsegu vsega slabih 300 ha na letni ravni, kar nikakor ne sledi potrebam razvoja vinogradništva pri nas in ne pokriva niti skrčenih ali opuščenih površin. V letih 2018–2023 se je obseg vinogradov zmanjšal za okrog 300 ha letno. »V Sloveniji gremo iz ene skrajnosti v drugo, pred leti smo se soočali z viški grozdja, država je spodbujala zelene trgatve, ob nizkih odkupnih cenah pa so predvsem manjši vinogradniki kooperanti opustili pridelavo. Sedaj pa se že večji vinarji soočajo s pomanjkanjem grozdja, kar pa pomeni, da se je pojavila priložnost za nove generacije vinogradnikov, vendar pa marsikdo, ki bi sadil trto, sedaj še čaka zaradi zlate trsne rumenice,« je dejala Simona Rajh iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Kmetijske svetovalne službe Ormož, ki je lani vinogradnikom vložila 180 vlog za preglede vinogradov zaradi zlate trsne rumenice. In bolezen, ki jo prenaša ameriški škržatek, je trenutno največja skrb vinogradnikov, ki tržijo grozdje ali vino.

So z zlato trsno rumenico okužene že cepljenke?

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

 

 

 

 

radioptuj300