Slovenci umiramo (pre)več
Črna kronika
Tipografija

Letošnja novica, da je Slovenija na vrhu evropske lestvice presežnih smrti, zagotovo zbode v oko. Na NIJZ poglavitni vzrok za decembrsko presežno umrljivost vidijo v hujši sezoni gripe, ki je med ukrepi zaradi pandemije skorajda poniknila. Svoje je po njihovem mnenju dodal zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni, ki ga je prineslo zapiranje zdravstvenih institucij med pandemijo.

 Evropska komisija v svojem poročilu, naslovljenem Stanje zdravja v EU, poroča, da so se v Sloveniji glavni kazalniki zdravja – pričakovano trajanje življenja, prezgodnja umrljivost ter leta zdravega življenja – v desetletju pred epidemijo izboljševali, leta zdravega življenja so bila celo višja od povprečja EU. Z epidemijo pa sta se precej povečala presežna umrljivost in poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je bila že pred tem resna težava zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ter dolgih čakalnih dob.

Posledice pandemije na zdravju prebivalstva, tako telesnem kot duševnem, še vedno vztrajajo, omejene pa niso le na ljudi, ampak se močno poznajo tudi v zdravstvenem sistemu. Čakalne dobe, ki so bile problem že desetletja, je pandemija še podaljšala, zaradi njih pa je zdravstvo postalo veliko manj dostopno, diagnostika in zdravljenje pa pogosto (pre)pozna. Leta 2021 je v raziskavi 4,8 odstotka Slovencev ocenilo, da nimajo izpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi. To ni malo, to je skoraj vsak dvajseti prebivalec.

Slovenija se stara še bolj kot EU

Lani najmanj novorojenčkov v zgodovini

 

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

 

 

 

 

radioptuj300